Spoznajte teh 7. navad in spremenite svoje življenje na boljše!
November 10, 2017
Čas debelosti & spremembe – Svet se mi je zrušil kot snežni plaz
June 2, 2018
Show all

Kje in kako začeti je vprašanje vsakega posameznika, ki se spopada z odvečnimi kilogrami. Sama sem se s tem prvič soočilo v trenutku, ko me je pred dejstvo postavila zdravnica pri rosnih 12. letih.

Ko govorimo o spominu na otroštvo, se marsikomu prikrade občutek lahkotnosti, igrivosti in nežnosti. Meni pa se porodi misel na debelost.

Že pri 12. letih mi je zdravnica izpostavila problem debelosti in kako se lahko iz tega razvije tisoč in ena bolezen. V obdobju odraščanja in zbadanja v šoli, sem večkrat pomislila tudi na najhujše – težki trenutki so me privedli do razmišljanja ali sem sploh vredna življenja na tem svetu.
Po vsaj dveh posvetih s starši in zdravnico, sem bila deležna zdravljenja debelosti v Stični, kjer so mi na podlagi starosti, višine in načina mojega življenja določili smernice kako jesti in kaj jesti. Razlika med tistim časom in danes je samo ena. Pri 12. letih sem bila “prisiljena” v hujšanje, pri 22. letih pa sem se za hujšanje odločila sama, ker sem neizmerno želela ljubiti svoje telo in biti zadovoljna sama s seboj ter poskrbeti za svoje zdravstveno stanje.

Leto 2013 – 112 kilogramov

Bilo je težko in nisem vedela kako naprej. V “normalnem svetu” (šola, družina, zdravstvo), so moje kilograme smatrali kot “debelost” a v istem trenutku, ko sem stopila v Stično, so mi soudeleženci programa govorili, da jaz nimam kam hujšati. Razumete sedaj mojo zmedo in nezaupanje? Samopodoba je res odvisna od okolja v katerem živiš in kakšne imaš vrstnike okoli sebe.
Ne glede na to, da sem bila v Stični pod zdravstvenim nadzorom, se način življenja doma ni spremenil, bil je enak kot je bil preden sem začela “hujšati”. Predstavljajte si ta “jojo efekt” – v roku 2. let sem se zredila za 22 kilogramov in moja samopodoba je bila v razsulu. Ne vede sem padla v depresijo, ki je ni nihče opazil. Druženje s prijatelji je bilo omejeno, nasmeh na obrazu je bil umeten, na športnih dejavnostih sem se počutila grozno, … družba, šola in starši pa so vse skupaj posplošili na “lena si”.
Ko si tako daleč, razmišljaš samo o eni zadevi – tolažba s hrano, katere se sploh ne zavedaš, kilogrami pa rastejo in rastejo. Ogledalo postane največji sovražnik. Nosila sem obleke, ki so mi bile prevelike z razlogom, da skrijem debelost in šlaufke. Poletja so bila grozna, saj je vsakdo imel komentar na moja oblačila – “Tebi ni nič vroče?”. Seveda, da mi je bilo, a bila sem daleč od resnice, saj sem se v svoji koži počutila grozno, sovražila sem svojo podobo, ki sem jo želela skriti za štirimi stenami.
Sedaj sem stara 24 let, imam 32 kilogramov manj na sebi in sem na poti do svoje zdrave telesne teže – popolnoma neobremenjena s številko kilogramov in neverjetno zadovoljna s svojo podobo.

Leto 2018 – 79 kilogramov

Ogledalo je moj najboljši prijatelj, športne aktivnosti so mi prirasle k srcu, družino navajam na nov in drugačen način prehranjevanja ter razmišljanja. Hrana ne predstavlja več moje tolažbe, temveč predstavlja gorivo za normalno delovanje mojega organizma.
Z močjo, ki sem jo pridobila skozi leta, želim pokazati vsem – nikoli niste sami, vedno obstaja vsaj ena oseba na katero se lahko obrnete. In to ste VI! 🙂
Neizmerno pa si želim pomagati še komu, ki se sooča z enako ali podobno situacijo.
Tukaj sem zase, za svojo družino in vse vas, ki vas pestijo taki ali drugačni problemi. Skupaj lahko pokažemo svetu, da smo dobri ljudje, ne glede na videz, telesno težo ali kakšno drugačno hibo, ki nas spremlja že dolgo.

PIŠI MI, vprašaj za nasvet – karkoli. Tukaj sem zate!

Spremljaj me tudi na Instagramu ->  @kajawernig

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *